Lovska kamera mi je pomagala pri moji radovednosti

Če bi mi nekdo pred leti omenil, da bom danes imel v svojem gozdu kakšno lovsko kamero, mu ne bi verjel. Vedno se mi je namreč zdelo, da je to nekaj, kar uporabljajo samo lovci, da vedo, kako načrtovati svoj lov. A okoliščine so me pripeljale do tega, da sem si nato tudi sam kupil svojo lovsko kamero, ki sem jo nastavil v gozd.

Lovska kamera mi je pomagala pri moji radovednosti

Začelo se je s tem, da sem na svojem vrtu vse pogosteje opažal določene stopinje. To samo po sebi ni bilo problematično, vendar so stopinje vodile do mojih pridelkov, ki so bili tu in tam poglodani. Zaradi tega sem si res želel ugotoviti, kaj hodi po mojem vrtu, ter mi je pridelek.

Po nekaj razmisleka, kako bi to ugotovil, sem pomislil, da bi mi lahko tukaj prišla prav lovska kamera. Čeprav sem si mislil, da je to nekaj, kar uporabljajo samo lovci, se je lovska kamera izkazala za idealno zaradi svojih lastnosti. Tovrstne kamere imajo senzor gibanja in hitro sprožitev, zato posnamejo le, ko se pred lečo kaj premakne. Večina modelov ponuja IR LED 940 nm za nevidno nočno osvetlitev, 1080p video, časovni zamik (time‑lapse) in IP65 zaščito pred vremenskimi vplivi. To pomeni, da ni treba vsak dan pregledovati ur in ur posnetkov – vidim le tiste trenutke, ki jih je lovska kamera zajela, ko je zaznala gibanje. Poleg tega nočno slikanje deluje brez sprožitve bliskavice, tako da mi res nič ne uide.

Da bi res ujel storilca, sem postavil več kamer: nekaj v gozd in po robu gozda, nekaj pa kar na vrt. Namestil sem jih približno meter nad tlemi, usmerjene pravokotno na živalske stezice, izogibal sem se neposredni sončni svetlobi in vejicam pred lečo. Uporabil sem sveže baterije in večjo microSD kartico; za eno kamero pa tudi 4G pošiljanje slik, da sem lahko prejemal opozorila v živo.

Tako sem hitro dobil dokaz – majhen srnjak, ki se je skoraj vsako noč potikal po mojem vrtu. Če razmišljaš o podobni rešitvi, si lahko ogledaš naš izbor lovskih kamer, ki zanesljivo delujejo tudi v zahtevnih razmerah.

Hotel Bovec ni le prenočišče, ampak skupnost.

Ko sem prvič obiskala hotel Bovec, sem si želela predvsem pobegniti od vsakodnevnega tempa in zadihati s polnimi pljuči. Dolina Soče me je od nekdaj privlačila s svojo divjo lepoto, a do takrat sem jo poznala le s fotografij. Odločila sem se, da si privoščim nekaj dni oddiha in izbrala manjši hotel Bovec, ki ga je priporočila prijateljica. Nisem pričakovala veliko, želela sem le udobno posteljo in bližino narave.

Hotel Bovec me je pozitivno presenetil že ob prihodu. Sprejela me je nasmejana receptorka, ki je brez hitenja razložila vse, kar sem potrebovala vedeti. Soba je bila preprosta, a čista, s pogledom na okoliške vrhove in z rahlim vonjem po lesu, ki mi je takoj dal občutek domačnosti.

Zjutraj sem se zbudila v tišino, ki jo je prekinjalo le oddaljeno šumenje reke Soče. Zajtrk je bil topel, domač, s svežim kruhom, lokalnim sirom in kavo, ki sem jo pila počasi, medtem ko sem gledala skozi okno v meglico, ki se je počasi dvigovala z gora.

Hotel Bovec ni le prenočišče, ampak skupnost.

Dneve sem preživljala v naravi – pohod do slapa Virje, obisk trdnjave Kluže in večer ob reki, kjer sem si prvič po dolgem času vzela čas samo zase. V hotel Bovec sem se vsak večer vrnila utrujena, a pomirjena. Osebje me je spraševalo, kako sem preživela dan, priporočilo mi je poti, ki jih v vodičih ni in mi celo pripravilo čaj, ko sem zvečer prišla premražena z gora.

Bovec me je očaral, a ta hotel mu je dal toplino. Ni bil samo prostor za spanje, bil je del moje izkušnje. In vem, da se bom vrnila. Ne samo zaradi kraja, temveč tudi zaradi občutka, ki mi ga je dal.

Poseben vtis je name naredil tudi večer, ko sem ob ognjišču na terasi spoznala še druge goste, par iz Nizozemske in planinca iz Češke. Ujeli smo se v pogovor o poteh, doživetjih in naravi. V tistem trenutku sem začutila, da hotel Bovec ni le prenočišče, ampak skupnost.

Rolo komarniki so nekaj najbolj uporabnega na tem svetu

Veliko ljudi obstaja, ki definitivno sovražijo komarje, komarji pa njih obožujejo. Ena izmed teh ljudi sem tudi jaz. Konstantno sem imela probleme s komarji in moji starši takrat še niso vedeli, kaj so komarniki. To je seveda pomenilo, da čisto vsaki večer, preden sem šla spat, sem morala preveriti celotno sobo, da se preverila, če se morda kje skriva kak komar. To mi je šlo enostavno na živce in začela sem brskati po spletu in iskati solucije. Našla sem rolo komarniki. Rolo komarniki so definitivno nekaj, kar mi je takoj padlo v oči in seveda sem želela starše prepričati, da to kupimo. Videla sem tudi, da so rolo komarniki v različnih dimenzijah. Tudi to mi je bilo zelo všeč, saj smo mi načeloma imeli zelo ozka okna, kar je seveda daleč stran od nekih standardnih oken. Staršem sem pokazala svojo idejo in na koncu so končno rekli, da lahko to tudi kupimo. Malce sem pobrskala po spletu ravno toliko, da sem videla, kakšne dimenzije obstajajo. In nato sem zmerila našo okno. Dimenzija sem poslala tej firmi in nazaj sem dobila rolo komarnike.

Rolo komarniki so nekaj najbolj uporabnega na tem svetu

Sama montaža komarnikov je bila popolnoma enostavna in to sem tudi sama naredila brez pomoči staršev. Končno sem imela mirne noči in res nisem morala verjeti, da kaj takšnega sploh obstaja in da bom jaz sploh kdaj lahko mirno spala med poletjem. Kar so seveda rolo komarniki to pomeni, da sem jih lahko konec poletja enostavno dvignila kot rolete in komarnikov ni bilo več. To je bila res najboljša investicija, ki smo jo kadarkoli naredili. Jaz sem zelo vesela, da imam te komarnike, saj mi pridejo vedno prav. Hvala bogu odganjajo tudi muhe, kar pomeni, da lahko tudi prezračim prostor, brez da bi me skrbelo za kakršnokoli muho. To je bil res najboljši nakup do sedaj in to bi definitivno predlagala čisto vsem, ki imajo probleme s komarji in pa s piki komarjev.

Elektroerozija: odstranjevanje materiala z električnimi iskrami.

Z industrijo se sicer nikoli nisem ukvarjal neposredno, a sem pred časom sodeloval pri projektu, kjer smo morali natančno obdelati kovinske dele za prototip naprave. Klasične metode obdelave niso prišle v poštev, saj so deli bili premajhni in preveč kompleksnih oblik. Tako sem prvič slišal za postopek, imenovan elektroerozija.

Na začetku sem si ga predstavljal kot nekaj zapletenega, a ko sem si postopek ogledal v delavnici, sem bil popolnoma navdušen. Namesto klasičnega rezanja ali brušenja, gre pri elektroeroziji za odstranjevanje materiala z električnimi iskrami. Zveni futuristično, a je v resnici izjemno natančna in premišljena tehnologija.

Z njeno pomočjo smo uspeli izdelati zelo fine detajle, ki jih sicer ne bi mogli doseči. Kar me je najbolj presenetilo, je bila čistoča reza in točnost, brez mehanskih obremenitev na material. Danes, ko slišim koga govoriti o zahtevnih kovinskih komponentah, mi je takoj jasno, zakaj se vse pogosteje omenja prav elektroerozija. Gre za tehnologijo, ki tiho, a zanesljivo spreminja standarde v precizni obdelavi.

Elektroerozija: odstranjevanje materiala z električnimi iskrami.

Ko sem začel bolj raziskovati, sem ugotovil, da je elektroerozija pravzaprav nepogrešljiva v številnih panogah, od orodjarstva do letalske industrije. Uporablja se predvsem tam, kjer so zahteve po natančnosti ekstremne, materiali trdi in geometrije zahtevne. Najbolj zanimivo mi je bilo, da se pri tem postopku orodje in del sploh ne dotikata, vse poteka preko električnih impulzov, ki sprožajo mikroskopske eksplozije na površini materiala.

Tovrstna obdelava ni hitra, a je izredno zanesljiva. In ravno v tem je njena moč, kjer drugi postopki odpovedo ali pustijo prevelike tolerance, pride elektroerozija do izraza. V našem primeru smo lahko s tem postopkom rešili celoten projekt, ki bi sicer obstal že pri prvem prototipu.

Od takrat naprej imam do takšnih tehnologij veliko več spoštovanja. Ni vse samo v hitrosti in ceni, včasih je ključno, da nekaj preprosto deluje in je narejeno brez kompromisov. In pri tem je elektroerozija ena tistih rešitev, ki jo bom priporočil vsakomur, ki išče popolno natančnost.

Na dopustu je lahko izbor restavracije zelo zahteven

Ko smo šli na dopust sem že komaj čakala da bomo šli nekaj pojest v dobro restavracijo. Tako sem res upala da bomo našli kakšno mislim res dobro saj je bil ta kraj zelo znan po temu da imajo dobre restavracije. Ko smo končno prispeli in se namestili v hotel, smo se še na hitro preoblekli in odšli v mesto na sprehod. Tako je bilo ob morju res kar ogromno gostinskih lokalov ki so ponujali hrano in pijačo, prav tako pa so bile tudi polne.

Restavracije so res ponujale zelo raznoliko hrano in res smo se že težko odločili v katero bi šli saj predvsem nismo vedeli ali bi jedli morda kaj bolj ribjega, morda kakšne testenine, kakšno meso s prilogo, navsezadnje pa smo pomislili seveda tudi na picerijo. A ker je ena še vedno vztrajala da ne bi jedla pice in da bi morda probala kaj je novega smo se odločili in hitro zoožal izbor restavracije. Tako smo se na koncu prišli do zaključka da smo izbrali restavracijo ki je bila zelo znana in so imeli tudi dosti poudarka na morskih jedeh, saj smo vsi oboževali morsko hrano in ob morju to naredijo po navadi zelo dobro.

Na dopustu je lahko izbor restavracije zelo zahteven

Tako smo končno šli v izbrano restavracijo kjer smo kar hitro še dobili zadnjo prosto mizo. Prijazen natakar nas je lepo sprejel nam predstavil njihovo ponudbo in razdelil menije. Naročili smo še pijačo, nato pa smo imeli še nekaj časa da smo pregledali celotno ponudbo restavracije. Moram reči da je bila ponudba kar široka zato smo si težko izbrali kaj točno bi. Ko sem se odločala med dvemi jedmi je sem še vseeno malo pokukala pri sosednjih mizah kaj imajo oni na krožniku in vse je izgledalo zelo slastno. Tako smo se potem z prijateljico zmenile da bo vsaka naročila svoje, da bodo bili naši krožniki zelo različni in tako bi lahko še malo probali drug pri drugemu še ostale jedi.

Na koncu smo ugotovili da je bil ta izbor restavracije res odlična izbira.

Kompresijske nogavice za vsak dan

Za kompresijske nogavice sem prvič slišala povsem mimogrede, ko mi je prijateljica razlagala, kako si pomaga pri težavah z otekanjem nog. Rekla je, da ji zelo olajšajo dneve, ko mora veliko stati. Iskreno, sprva sem jo poslušala s pol ušesa, zdelo se mi je, da je to nekaj za starejše ljudi ali za tiste s kakšnimi resnimi težavami z venami. Takrat še nisem pomislila, da jih bom kdaj nosila tudi sama.

A potem so se začele težave. Dnevi v pisarni, dolge ure sedenja brez večjih premikov, občasni daljši sprehodi… noge so mi začele zatekati, ob večerih pa sem imela občutek, kot da tehtajo tono. Najprej sem si to pripisovala utrujenosti, potem pa sem se spomnila na pogovor s prijateljico. Rekla sem si: Pa poskusimo.

Odhod v specializirano trgovino je bil svojevrstna izkušnja. Nisem vedela, da obstaja toliko vrst kompresijskih nogavic. Razlike v jakosti, dolžini, namembnosti… Na koncu mi je svetovalka pomagala izbrati model, primeren za vsakdanjo uporabo. Občutek, ko sem jih prvič obula, me je presenetil. Bile so prijetne, noge podprte, ne pa stisnjene.

Kompresijske nogavice za vsak dan

Po nekaj urah nošenja sem opazila razliko. Manj zatekanja, manj občutka težkih nog. In kar je najlepše, to ni bila ena tistih rešitev, ki deluje samo včasih. Učinek je bil stalen.

Danes imam kompresijske nogavice za vsak dan. Nosim jih v službi, na poti, tudi po športu, ko vem, da bodo moje noge utrujene. Postale so nekaj, brez česar si težko predstavljam dan. Enostavna, a res učinkovita pomoč, ki mi omogoča, da se počutim boljše, bolj gibčno in brez tistega večernega občutka utrujenosti v mečih.

Res ne bi nikoli mislila, da bom kompresijske nogavice priporočala naprej, pa jih. In to z veseljem.

Odkar jih redno nosim, opažam tudi, da me noge manj bolijo po dolgih dnevih in da se hitreje spočijejo. Čeprav so bile sprva le preizkus, so kompresijske nogavice zdaj zame obvezni del dneva, še posebej pri potovanjih ali tednih, ko sem ves čas na nogah.

Prijateljico je zanimalo pomlajevanje kože saj je opazila svoje prve gubice

Prijateljico je zanimalo pomlajevanje kože saj je opazila svoje prve gubice

Med telefonskim pogovorom s prijateljico, smo si izmenjale kar nekaj, problemov in izzivov ki so nama bile tisti teden na tapeti.

Med pogovorom pa je prijateljica zelo rada hodila po stanovanju, za kar pa sem ugotovila da se je naenkrat ustavila pred ogledalom. Tako je v paniki odkrila svoje prve gubice in že je začela razmišljati kako se lotiti pomlajevanje kože. Na koncu smo obe prišle do sklepa da je kar nekaj tehnik in načinov ki so ključni za pomlajevanje kože. Seveda so bili nekateri enostavnejši, spet drugi pa so zahtevali, malo več reda in discipline. Seveda so bili najbolj enostavnejši in najhitrejši raznorazni:

  • estetski tretmaji, kot so to lahko bili mikrodermabrazije, kjer odstranjujejo odmrle kožne celice, razno razni kemijski pilingi kjer se izboljša tekstura in ten kože, ali pa preprosti botoks ali ostala polnila, kjer so vidni takojšnji učinki pomlajevanja; –
  • seveda smo našle tudi raznorazne antioksidante v obliki serumov, predvsem vitamin E, koencim Q10 in pa tudi omega-3 maščobne kisline;
  • prav tako pa smo zasledili tudi da je za pomlajevanje kože pomembno tudi vsakodnevna nega kože, ki pa je čiščenje kože, zraven pa uporabiti tudi vlažilno kremo, za samo hidracijo kože, Zelo se priporoča da ta vsebuje tudi hialuronsko kislino, zraven pa še uporaba dodatnih serumov, kje vsebuje raznorazna vitamine ali pa tudi na primer retinol;
  • priporoča se tudi zaščita pred soncem z zaščitnim faktorjem pred uv žarki;
  • seveda pa tudi za pomlajevanje kože, ne gre zanemariti zdrav življenjski slog, predvsem dovolj spanca ki je ključna za regeneracijo kože, hidracija in pitje dovolj količine vode na dan in pa uravnotežena prehrana;
  • tudi redna telesna aktivnost, pomaga pri prekrvavitvi in videzu kože, hkrati pa tudi zmanjša stres,
  • navsezadnje tudi stres je tisti ki je naša koža postara in zato je dobro da se ga naučimo obvladati in se morda tudi zaradi tega zateči k tehnikam sproščanja;

Je pa prav tako tudi danes zelo moderna joga obraza ki pa prav tako obljublja pomlajevanje kože, na katero pa smo se s prijateljico zmenile, da bomo enkrat šle probat.

Pergole, cena: Od česa je odvisna?

Ko sva z ženo začela urejati vrt, sva hitro ugotovila, da potrebujemo nekaj sence. Sonce je super, ampak če poleti ne moreš niti v miru spiti kave zunaj, potem nekaj manjka. Seveda sva najprej razmišljala o klasičnem senčniku, ampak sva hitro ugotovila, da to ni to. Premajhna pokritost, veter ga odnese, pa še s stilom se ni ravno ujemal. Tako sva prišla na idejo o pergoli. Kakšna pa je sploh cena tega? V spletni brskalnik sva napisala: pergole cena.

Ko sva začela raziskovati, kakšna je pergole cena, sva bila sprva rahlo šokirana. No, lahko rečemo tako: odvisno, kaj hočeš. Najdeš že nekaj osnovnega za par sto evrov, ampak če hočeš nekaj kvalitetnega in trajnega, pa cena hitro zraste.

Na voljo je ogromno možnosti, od lesenih do aluminijastih, z avtomatskimi lamelami, z osvetlitvijo, s stranskimi zavesami… In seveda, vsak dodatek pomeni več denarja.

Pergole, cena: Od česa je odvisna?

Začela sva se spraševati, ali se sploh splača? Potem pa sva pomislila: pergola ni le senca, ampak dejansko podaljšek dnevne sobe. Ustvari kotiček, kjer preživiš poletne večere, imaš družinske piknike, uživaš ob knjigi in jutranji kavi. Tako sva se odločila, da ne bova iskala najcenejše možnosti, ampak nekaj, kar bo trajalo.

Pri izbiri sva primerjala različne modele in ugotovila, da je aluminijasta pergola najboljša izbira za naju. Ne rjavi, ne potrebuje vzdrževanja, hkrati pa izgleda elegantno. Lesene so sicer lepe, ampak se sčasoma zvijejo in jih je treba barvati. Pergole cena? Nekaj dražja, ampak dolgoročno boljša investicija.

Ko so jo montirali, sva takoj vedela, da sva se odločila prav. Naenkrat je bil vrt bolj uporaben, tudi ko je malo deževalo, sva lahko še vedno sedela zunaj. In najboljše: poleti je terasa hladnejša, saj pergola prepreči direktno sončno pripeko. Če se kdo sprašuje, ali se pergola splača, bi rekla: odvisno, kako uporabljaš vrt. Če si rad zunaj in želiš dejansko uživati v prostoru, potem je pergola ena boljših investicij. Pergole cena ni majhna, ampak ko enkrat sediš pod njo s kozarcem vina v roki, veš, da je bilo vredno.

Izbrana senčila so temeljito spremenila naš dom

Ko smo se vselili v našo novo hišo, ki je bila prostorna, svetla, z velikimi okni, skozi katera so žarki sonca nežno božali tla. A smo kmalu spoznali, da svetloba, ki je zjutraj prijetno prebudila prostore, popoldne postane neusmiljena in moteča.

Poletna vročina je segrela hišo kot rastlinjak, zvečer pa smo bili kot v izložbi izpostavljeni radovednim pogledom mimoidočih. Ne vem zakaj, ampak o tem ni nihče razmišljal. Nikoli ni prepozno. Rešitev so senčila. Kaj hitro smo našli rešitev, kombinacijo različnih vrst senčil, ki bodo vsakemu prostoru posebej dalo svojo značilno toplino. Ko so mojstri prišli na montažo, se je zdelo kot, da naš dom diha v pričakovanju na preobrazbo. Senčila za dnevno sobo so bile lahkotne, valovite zavese v peščenih odtenkih. Ko so jih obesili, je prostor zasijal v mehkejši svetlobi. Sončni žarki so skozi tkanino nežno prodirali kot zlate niti. Nenadoma se je dnevna soba spremenila v oazo miru, kjer so poletni popoldnevi postali prijetno zavetje pred poletno vročino. Za spalnico smo izbrali klasične roloje v globoki modri barvi.

Izbrana senčila so temeljito spremenila naš dom

Ko smo jih prvič spustili, se je soba potopila v pomirjujočo temo, kot bi se znašli v nočnem objemu morja. Spanje je postalo globlje, jutra prijetnejša, saj nas ni več prebujala ostrina prvih sončnih žarkov. Toda največjo spremembo je doživela naša terasa. Dolgo je bila le prostor s klopjo in nekaj cvetličnimi lonci, a z namestitvijo elegantnih lesenih žaluzij se je spremenila v pravo poletno zavetje. Sonce je skozi reže risalo igrive sence po tleh, veter pa je skozi njih nežno šepetal pesem narave. Tako je terasa postala naše najljubše zatočišče, kraj za jutranjo kavo, lenobna popoldanska branja in večerna druženja.

Naš dom so skrbno izbrana senčila naredila še lepši, zasijal je v popolnoma novi luči. Še dodatno smo vdihnili nekaj duše. Kaj pa mi, stanovalci? Mi smo se prvič zares počutili doma.

Na kolesu je naglavna svetilka prenehala svetiti

Župan Jure je v mestu ostal pozno v noč saj je imel dosti pomembnih sestankov, moral je odgovoriti na cel kup pošte in opraviti vrsto pomembnih klicev.

Ko je končal delo je odšel iz pisarne zaklenil vrata, pozdravil varnostnika na izhodu iz mestne hiše in se odpravil domov. S kolesom se je peljal proti svoji hiški na hribu. Sprva je bila cesta asfaltirana zadnje tri kilometre pa je moral prevoziti po makadamski cesti. Cesto je poznal kot svoj žep in velikokrat se je šalil, da bi jo lahko prevozil z zaprtimi očmi. Ravno ko je zapeljal z asfalta na makadam je ugasnila naglavna svetilka na kolesu. Jure se je ustavil in sam pri sebi zaklel.

Na kolesu je naglavna svetilka prenehala svetiti

Z roko je potolkel po ohišju toda naglavna svetilka je ostala zavita v temo, tako kot Jure. Potipal je da se ni snel kabel z dinama toda s kablom je bilo vse v najlepšem redu. Ni druge si je mislil Jure v tej temi se ne morem peljati lahko naletim na kakšno luknjo ali kamen, padem in se poškodujem. Stopil je s kolesa in ga začel porivati po cesti v hrib. Ko je hodil že dobrih pet minut je stopil na nekaj trdega in okroglega lahko bi bil tudi kamen, nogo mu je zavrtelo vstran in telebnil je naravnost na hrbet. Kolo je padlo na njega in naglavna svetilka je zasvetila. Kaj je to kakšna čarovnija ali kaj hujšega je pomislil sam pri sebi. In tako se je zopet usedel na kolo in se odpeljal proti domu. Ko je prišel domov v stanovanje in prižgal luč je videl da si je strgal hlače in da mu iz roke teče kri. Preoblekel se je si opral rano na roki in šel spat. Naslednje jutro je odvil svetilko s kolesa snel steklo in videl da se je žarnica odvila.

Ponovno je privil svetilko vstavil steklo in luč pritrdil nazaj na kolo. Vklopil je dinamo in videl da naglavna svetilka zopet deluje.